Pobuda: SIS EGIZ organizira dne 29. oktobra 2020 ob sodelovanju SID Banke in Slovenskega podjetniškega sklada spletni posvet o slovenskem inovacijskem ekosistemu. Vabljeni so predstavniki vlade in njenih specializiranih agencij, univerz, javnih raziskovalnih inštitutov in gospodarstva. Povabljenih bo okoli 40 udeležencev.
Cilj posveta je oceniti aktualno, dokaj nezadovoljivo stanje in oblikovati predloge za reforme in ukrepe, ki so nujni, da Slovenija postane bolj učinkovita družba in konkurenčno gospodarstvo – sloneče na znanju in svojih inovacijskih potencialih. Programski odbor posveta, ki ga vodi predsednik SID banke mag. Sibil Svilan, je sklenil, da bo na posvetu predstavljenih nekaj pomembnejših projektov, ki iz sistemskih razlogov ne uspevajo pridobiti potrebnih finančnih sredstev za svojo uresničitev. To bodo: Znanstveno mesto – medicinska dolina, SULIGREEN – zadruga za trajnostno bivanje, ter Educell – visokotehnološka oprema za proizvodnjo MSC – Covid 19.
SIS EGIZ se od ustanovitve dalje ukvarja z inovacijskim ekosistemom in je na osnovi lastnih raziskav izvedel že nekaj razprav – vse kot pripravo za nacionalno posvetovanje. Z zadovoljstvom ugotavljamo, da je zadnjem času nastala vrsta dokumentov, ki se ukvarjajo s to tematiko: od letnih študij Inženirske akademije Slovenije, študije Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani o produktivnosti za Združenje Manager, Poročila UMAR o produktivnosti, Strategije razvoja predelovalne industrije GZS, predloga za reformo davčnega sistema, do noveliranja slovenske razvojne strategije idr. Kaže, da smo prispevali k ozaveščanju pomena inovacijske dejavnosti, ter da se mnogi zdaj zavedajo resnosti položaja in skušajo prispevati k opredeljevanju potrebnih rešitev. Predpogoj pa je seveda, da se v celoti zavemo realnosti našega položaja, saj drugače ni pričakovati motivacije za potrebne spremembe! Naslednji korak je, da določimo, kaj so prioritete ter se poenotimo v akciji. Vse to pa ne bo dovolj, če ne bomo zmogli modrosti in odločnosti za oblikovanje realistične razvojne strategije, saj je že čas, da se zavemo, da 2-milijonski narod ne more doseči odličnosti na vseh tehnoloških področjih. Naši dosedanji strateški dokumenti so pomanjkljivi prav v tem.
Dne 14. oktobra 2020 so GZS, Rektorska konferenca in Združeje samostojnih raziskovalnih zavodov podpisali dokument o Razvojnem partnerstvu – pravi korak, še posebej, če ne bo razumljen kot sredstvo pritiska na vlado s ciljem zagotovitve potrebnih, dodatnih sredstev. Obe sferi morata naslavljati tudi lastne slabosti in z vlado ustvariti kvalitetno partnerstvo, ki bo izoblikovalo razvojno strategijo Slovenije in prevzemalo odgovornost za njeno uspešno uresničevanje. V Sloveniji inovacijska sposobnost še vedno ni prepoznana kot ključna in bistvena za uspešen gospodarski in družbeni razvoj. Pri nas mnogi še vedno razmišljamo v kategorijah preseženega linearnega inovacijskega modela (dobra znanost ustvarja dobro gospodarstvo), danes pa vemo, da je dobra znanost nujno potreben, a ne tudi zadosten pogoj za inovativno in konkurenčno gospodarstvo.
Kot ugotavlja uvodni govornik na posvetovanju, vodilni svetovni ekspert za inovacijski ekosistem Šved prof.Charles Edquist, je za večino držav glavna težava razviti potreben celovit pristop k inovacijski dejavnosti.
Zakaj z obstoječim stanjem ne moremo biti zadovoljni?
Sedanje stanje slovenskega gospodarstva je slabše kot pred 15-20 leti – to dokazujejo številni kazalci in mednarodne uvrstitve. V Global Innovation Index uvrstitvah smo v letih 2010 – 2020 iz 26. mesta padli na 32. mesto. Posebej zaskrbljujoča je naša neučinkovitost: po vlaganjih smo na 29. mestu, po realizaciji pa na 39. mestu! Globalno je naša konkurenčnost vse šibkejša, tržno priznan zaslužek na uro pada in da bi ohranjali približno enak življenski standard, moramo delati vedno več. Delovna obremenitev raziskovalcev se je v letu 2018 glede na 2017 povečala kar za 8,2%, za ostale zaposlene pa za 4,5%.
Ko se primerjamo s sosednjo Avstrijo je naša povprečna produktivnost za 30-40% slabša, v predelovalnih dejavnostih pa že vrsto let celo 200% slabša – poleg tega pa žal ni bistvenih razlik med velikimi in majhnimi podjetji! To dodatno potrjuje, da gre v veliki meri za neustrezne sistemske pogoje. Poseben, a manj poznan problem, pa je učinkovitost našega R&R prizadevanja, kar je dodatno zaskrbljujoče, ker že sicer vlagamo premalo (0,4% BDP iz javnih virov, ter 1,2% iz zasebnih – po statistiki davčnih prijav). Med 10 državami srednje in JV Evrope ima Slovenija največjo negativno razliko med uvrstitvijo po Global Innovation Indexu 2020 po vlaganjih in realizaciji.
Kako je s financiranjem naše R&R dejavnosti? Problem sta tako obseg, kakor tudi sistem financiranja raziskovalne dejavnosti. Tu imamo opravka tudi z nerealnim prikazovanjem podatkov. Skupno vlaganje v odnosu na BDP, GERD, je po nazadovanju od 2013, v letu 2018 ponovno zabeležil rast in dosegel 2% BDP oz. 892 mil.€. Od tega je prispevek gospodarstva kar 662,1 mil.€ (74%) – več kot povprečje EU (okoli 60%). V letu 2019 beležimo padec – tako da je GERD dosegel le 1,2% BDP. Pri tem pa igrajo odločilno, ali vsaj zelo pomembno vlogo davčne olajšave, ki jih je Ministrstvo za finance pred 8 leti postopno dvignilo iz 20% na 100%, kar je povzročilo močan porast prijavljenih R&R stroškov, skoraj podvojitev števila R&R kadra (iz 8.994 na 15.229 po FTE metodi, oz. iz 9,7 na 16,4 raziskovalca na 1.000 zaposlenih). Delež raziskovalcev zaposlenih na univerzah pa je v tem obdobju padel iz 16,7% na 11,9%. Celotno financiranje univerz znaša 0,23% BDP (povprečje EU-28 pa je 0,46% BDP). Takšno stanje moramo nemudoma vrniti na stanje izpred petnajstih let. To moramo narediti takoj in ne v nekaj letih, kot predlaga MIZŠ.
Žal je slika z ostalimi razpoložljivimi viri financiranja prav tako zelo neugodna: banke (banke v Sloveniji so že pretežno v tujih rokah) raje posojajo za smešne obresti tujim bankam, kot pa domačim komitentom. Ta »poceni denar« pa potem predvsem avstrijske in nemške banke posojajo podjetjem, ki so naša konkurenca na domačem in tujih trgih. Medtem ko je delež bank v zagotavljanju ustanovnega kapitala podjetij v EU v povprečju 40%, je ta pri nas le 20%. Rizičnega kapitala v odnosu na BDP imamo samo okoli 1/6 v primerjavi z EU-27 (ta pa predstavlja 1/5 v odnosu na ZDA), da o »scale-up« potrebah ne govorimo. V takem položaju je pravi čudež, da se vendar pojavljajo uspešna mlada podjetja, ki pa so svoj zagonski kapital delno pridobila iz tujine, vse pogosteje preko interneta. Res pa je tudi, da mnogim mladim podjetnikom manjka znanja in veščin za uspešno predstavitev svojih projektov (Pitch), kar preprečuje njihovo uresničitev.
Skratka, nimamo vzpostavljene ustrezne finančne infrastrukture, ki bi bila primerljiva z našimi konkurenti, kar je izjemno negativno in terja takojšnje ukrepanje. Vzpodbudno je, da SID banka, kot naša edina razvojna banka, razvija nove programe ugodnega kreditiranja. Uspešna inovativna ekonomija je hkrati družba z razvitim podjetništvom, kjer Slovenija prav tako žal zaostaja.
IZBOR PREDLAGANIH UKREPOV IN SPREMEMB
Udeleženci posveta so iz širšega izbora predlogov izbrali naslednje predloge:
Pregled zakonodaje
SIS EGIZ naj z ustrezno strokovno skupino v 3-6 mesecih opravi pregled relevantne zakonodaje ter oblikuje predlog potrebnih sprememb, ki naj prispevajo k razvoju inovativne družbe in gospodarstva. Sredstva za ta pregled naj bodo zagotovljena iz proračuna RS ob koriščenju EU virov. Kot eden prvih je Zakon o javnih zavodih potreben takega pregleda in takojšnjih sprememb.
Dvig financiranja in sprememba sistema R&D financiranja
Javno financiranje R&D je treba do leta 2022 dvigniti na 1,2 % BDP, financiranje univerz pa na 0,40% BDP. Ponovno je treba vzpostaviti Tehnološko agencijo ter razdeliti pristojnosti med njo in ARRS (ki naj ne financira R&R, ampak samo znanstvene in raziskovalne projekte).
Razvoj finančne infrastrukture
Obseg in pogojeza finančno podporo vzpodbudnim projektom je treba približati pogojem v sosednjih Avstriji in Italiji. Država naj z davčnimi in drugimi instrumenti vzpodbuja banke, da bodo v večji meri podpirale dobre inovativne projekte. SID banka ima kot razvojna banka pri tem vodilno vlogo, povečati pa je treba tudi sredstva Slovenskega podjetniškega sklada. Ustanoviti je potrebno Sklad za strateške inovacijske projekte, s kapitalom vsaj 1 mlrd.€ za najbolj obetavne, večje projekte (najmanj TRL 8), ki bi ugodne kredite začeli vračati že po nekaj letih in s tem zagotavljali obnavljanje sklada, ki bi ga vlada morala dopolnjevati le prva 4 leta (vsaj 200 mil.€ letno). Upravljanje sklada bi bilo treba zaupati SID banki, ki pa naj za evalvacijo projektov angažira najboljše domače in tuje eksperte – specialiste za posamično tehnološko področje.
Ministrske pristojnosti ter ustanovitev Sveta za inovacije
MGRT in MIZŠ si naj razdelita pristojnosti na področju inovacijske dejavnosti – prvo naj pokriva dejavnost podjetij, drugo pa raziskovalno dejavnost. Vlada naj ustanovi Svet za inovacije, ki bo kot posvetovalno telo oblikovalo predloge in pobude za uspešen razvoj družbe in gospodarstva, zasnovan na inovacijski odličnosti.
Davčne olajšave na R&R stroške podjetij
Olajšave ostajajo pomemben instrument, njihovo uveljavljanje naj bo transparentno in hkrati po stopnjah diferencirano: 100% kadar se raziskave naroča v pomebnem obsegu tudi izven podjetja in 80%, če se sredstva porabijo pretežno znotraj podjetja. To bo pomembna vzpodbuda za sodelovanje med gospodarstvom in raziskovalno sfero – kar je ena ključnih slabosti naše inovacijske dejavnosti.
»University of Slovenia«
Nesprejemljivo fragmentacijo našega raziskovalnega potenciala bo treba presegati z združevanjem in povezovanjem. Pravi korak v tej smeri bo ustanovitev mreže vseh slovenskih javnih univerz, javnih raziskovalnih zavodov in obeh Univerzitetnih kliničnih centrov pod skupnim imenom »University of Slovenia«. Združenje je mreža javnih institucij, ki ohranijo veliko samostojnost organizacije in delovanja, skupno pa opredelijo razvojne naloge, potrebne za uspešen razvoj države.Ta proces naj vodi Rektorska konferenca.
SIS EGIZ – Slovensko inovacijsko stičišče je edina organizacija v državi, ki se ukvarja z inovacijskim ekosistemom.
Ocena_stanja_in_predlog_ukrepov-22._september_2020
Tonja Blatnik, iUFC – Institute for Universal Future Communications