Minister brez resorja, pristojen za razvoj in EU kohezijsko politiko, Zvone Černač, se je udeležil videokonference na visoki ravni v okviru nemškega predsedovanja Svetu EU z naslovom “Implementacija in strateške usmeritve prihodnjih instrumentov evropske kohezijske politike”.
Predstavniki držav članic EU, Evropske komisije, Odbora regij, Evropskega ekonomskega in socialnega odbora, člani Evropskega parlamenta ter predsedujoča ministra zveznih dežel Saška-Anhalt in Saška so na konferenci izrazili svoja stališča glede implementacije instrumentov evropskih strukturnih politik v novem programskem obdobju 2021–2027 in možnosti medsebojnega sodelovanja za učinkovito krizno upravljanje ter inovativni in zeleni gospodarski prehod v regijah.
Slovenija se tako kot ostale države članice sooča z izzivi, nastalimi zaradi pojava in posledic bolezni Covid-19, hkrati pa vstopa v zadnjo fazo izvajanja kohezijske politike programskega obdobja 2014–2020 in se pospešeno pripravlja na obdobje 2021–2027. Posebno pozornost zahteva tudi priprava podlag za koriščenje sredstev evropskega svežnja za okrevanje, ki bodo prednostno namenjena investicijam in strukturnim reformam za dolgoročno okrevanje, izboljšanje odpornosti ter zelenemu in digitalnemu prehodu.
Vsebinsko bodo sredstva sledila strateškim usmeritvam Evropske unije (Evropski zeleni dogovor, Evropski steber socialnih pravic, Evropska digitalna agenda), dokumentom evropskega semestra in nacionalnim strateškim dokumentom. Prednostna področja pri pripravi načrta za okrevanje so infrastruktura v zdravstvu z nekaterimi ključnimi novogradnjami in obnovami, dolgotrajna oskrba, ohranjanje obstoječih in ustvarjanje novih delovnih mest, zeleni prehod, okoljska infrastruktura, prometna infrastruktura in digitalizacija.
Udeleženci konference so razpravljali tudi o sredstvih pobude REACT-EU, s pomočjo katerih bodo izvedene investicije za obnovitvi trga dela (subvencije za zaposlovanje, sheme skrajšanega delovnega časa, zaposlovanje mladih), podporo sistemom zdravstvenega zavarovanja ter zagotavljanje delovnega kapitala za mala in srednja podjetja. Za proces okrevanja bodo pomembna tudi sredstva Sklada za pravični prehod, kjer Slovenija poleg obstoječih, načrtuje širitev območij porabe na tri regije (Posočje, Zgornja Gorenjska in Mežiška dolina).